Jutro. Veter pihlja čez priprto okno, v ozadju zaslišim glasbo iz ulice. Danes je violina, jutri morda kaj drugega.
Veliko je uličnih umetnikov v Varšavi, vsak se bori za svoje preživetje - zato je marsikateri cekin padel v odprte škatle in okrog obrnjene klobuke tudi iz najine strani.
Moji najljubši, če se jim lahko reče umetniki, so bili vodiči na Free Walking Tours - gre za brezplačne oglede mesta, kjer ti posrečeni vodiči zgodovino predstavijo na zelo dostopen in zanimiv način. Če ti je tura všeč, so na koncu zaželeni prostovoljni prispevki - po mojih izkušnjah si jih vodiči s svojim znanjem vedno zaslužijo.
Ker sva očitno čista piflarja in sva nova znanja kar požirala, sva se podala na kar 3 nekaj urna potepanja, polna zanimivih anekdot, skoraj nemogočih zgodb in smešnih prigod iz poljske zgodovine.
Največji pečat državi je pustila 2. svetovna vojna, zato ni presenetljivo, da se večina stvari vrti okrog le te, medtem ko kakšnega hudega poudarka na komunističnih časih ni.
Sama Varšava je bila med vojno dobesedno zravnana z zemljo, preživelo je le borih sedem hiš (od katerih jih je bilo pet, normalno, v rokah nacistov).
Da bi si dogodke bolje predstavljala, sva obiskala Muzej varšavske ustaje (Uprising Museum), kjer so zabeležene neštete zgodbe, ob katerih se ti naježi koža ali pa z odprtimi usti že drugič ali tretjič poslušaš isto neverjetno zgodbo. Ogled muzeja je ob nedeljah brezplačen (le kdaj sva ga obiskala midva?), njegova posebnost pa je tudi to, da predstavi dogodke vsakega dneva vojne posebej.
Kljub temu, da me vojne teme sicer sploh ne zanimajo, sva pozabila na čas in se za krepke 3 ure prepustila zgodovini.
Jasno sliko židovskega geta, kjer se je na skromnih 3 kvadratnih kilometrih za življenje borilo okoli pol milijona ljudi, sva dobila na Židovski turi Varšave. Kljub temačni zgodovini - od pobojev, do nemogočih življenjskih razmer - je vodiču uspelo ohraniti lahko noto in turo peljati na pozitiven način. Ogledali smo si glavne točke mesta, kjer danes stojijo spomeniki in parki v čast padlim upornikom.
Ko se je na ponedeljek pokazalo sonce in sva lahko nehala zmrzovat (ni ravno topla, tale Poljska), sva se podala na obhod po židovskem pokopališču, kjer vzdušja ne morem opisat drugače, kakor creepy, but beautiful. Pokopališče je v večini zapuščeno, drevesa ležijo čez nagrobne ostanke, prekrite z bršljanom, imena mrtvih že davno izbrisana in pozabljena.
Zadnjih dan sva se zopet zbudila v sončen dan in obdelala še zadnje skrite kotičke mesta - parke, ki v tem letnem času že cvetijo in kjer se ti pod nogami motajo nič kaj sramežljive veverice in kjer v daljavi slišiš paritvene krike pavov (no, vsaj mislim, da je šlo za to ;)). V enem od parkov se nahaja tudi Grob neznanega vojaka (Tomb od the Unknown Soldier) - v čast med vojno padlim vojakom.
No, ker sem punca in si nisem mogla pomagati, pa sva skočila tudi v Arkadio - največji šoping center centralne Evrope - je bilo treba prebrskat njihovo, precej bolje založeno Sephoro.
Pa še rojstni dan sem imela - odličen izgovor! No, kot da me dragi ni dovolj presenetil ;)
No, pa da ne pozabim na najpomembneje! AMA AMA - lačna res nisva bila, pa žejna tudi ne, zahvaljujoč pestri izbiri piva, žganja in ostalih dobrot. :)
Veliko je uličnih umetnikov v Varšavi, vsak se bori za svoje preživetje - zato je marsikateri cekin padel v odprte škatle in okrog obrnjene klobuke tudi iz najine strani.
Moji najljubši, če se jim lahko reče umetniki, so bili vodiči na Free Walking Tours - gre za brezplačne oglede mesta, kjer ti posrečeni vodiči zgodovino predstavijo na zelo dostopen in zanimiv način. Če ti je tura všeč, so na koncu zaželeni prostovoljni prispevki - po mojih izkušnjah si jih vodiči s svojim znanjem vedno zaslužijo.
Ker sva očitno čista piflarja in sva nova znanja kar požirala, sva se podala na kar 3 nekaj urna potepanja, polna zanimivih anekdot, skoraj nemogočih zgodb in smešnih prigod iz poljske zgodovine.
Ena od najstarejših ""Mlečnih" restavracij - preprosti bistroji s tradicionalnimi poljskimi jedmi po ugodnih cenah, kjer za angleščino še niso slišali in hrano pač naročiš na blef
Varuhinja Varšave - morska deklica, ki je baje sestra od tiste iz Kopenhagna ;)
Najožja hiša v Varšavi - včasih so za hiše plačevali glede na njeno širino.
Se je tale gospod kar znašel :)
Marie Sklodovska - bolje znana kot Marie Curie - ni Francozinja, ampak Poljakinja
Ena izmed mnogih klopc, posvečenih Chopinu.
Postavljene so na pomembnih mestih iz skladateljevega življenja, njihova glasba (ja, res igrajo!) pa je prilagojena glede na Chopinovo počutje v tistem času
Zmrznjenca
Največji pečat državi je pustila 2. svetovna vojna, zato ni presenetljivo, da se večina stvari vrti okrog le te, medtem ko kakšnega hudega poudarka na komunističnih časih ni.
Sama Varšava je bila med vojno dobesedno zravnana z zemljo, preživelo je le borih sedem hiš (od katerih jih je bilo pet, normalno, v rokah nacistov).
Štab Gestapa v Varšavi - ena od sedmih preživelih stavb, v kateri je danes Fakulteta za psihologijo
Da bi si dogodke bolje predstavljala, sva obiskala Muzej varšavske ustaje (Uprising Museum), kjer so zabeležene neštete zgodbe, ob katerih se ti naježi koža ali pa z odprtimi usti že drugič ali tretjič poslušaš isto neverjetno zgodbo. Ogled muzeja je ob nedeljah brezplačen (le kdaj sva ga obiskala midva?), njegova posebnost pa je tudi to, da predstavi dogodke vsakega dneva vojne posebej.
Kljub temu, da me vojne teme sicer sploh ne zanimajo, sva pozabila na čas in se za krepke 3 ure prepustila zgodovini.
Jasno sliko židovskega geta, kjer se je na skromnih 3 kvadratnih kilometrih za življenje borilo okoli pol milijona ljudi, sva dobila na Židovski turi Varšave. Kljub temačni zgodovini - od pobojev, do nemogočih življenjskih razmer - je vodiču uspelo ohraniti lahko noto in turo peljati na pozitiven način. Ogledali smo si glavne točke mesta, kjer danes stojijo spomeniki in parki v čast padlim upornikom.
Kje je panda?
Hanging with my man Jan Karski (Kozielewski) - junak, ki je med vojno večkrat tvegal svoje življenje v dobrobit Poljakov.
Narcise so simbol spomina upornikom - začelo se je, ko je zadnji preživeli voditelj upora, Marek Edelman, vsako leto na dan obletnice ustaje prejemal šopek narcis od še danes neznanega pošiljatelja.
Narcise so postale zaščitni znak upora - ker sva bila v Varšavi na obletnico bitke 19. aprila, sva bila takih in podobnih prizorov deležna povsod
"Here they rest, buried where they fell to remind us that the whole earth is their grave."
V spomin upornikom, ki so pod pritiskom storili skupinski samomor.
Meni najlepši spomenik Umschlagplatz, od koder so žide odvažali v koncentracijska taborišča (Treblinka) - danes tu stoji prispodoba za lepši jutri.
Na vhodu podrta drevesa prikazujejo preteklost, na drugi strani pa v tam namen posajeno drevo predstavlja prihodnost in upanje
Na vhodu podrta drevesa prikazujejo preteklost, na drugi strani pa v tam namen posajeno drevo predstavlja prihodnost in upanje
Ko se je na ponedeljek pokazalo sonce in sva lahko nehala zmrzovat (ni ravno topla, tale Poljska), sva se podala na obhod po židovskem pokopališču, kjer vzdušja ne morem opisat drugače, kakor creepy, but beautiful. Pokopališče je v večini zapuščeno, drevesa ležijo čez nagrobne ostanke, prekrite z bršljanom, imena mrtvih že davno izbrisana in pozabljena.
Zadnjih dan sva se zopet zbudila v sončen dan in obdelala še zadnje skrite kotičke mesta - parke, ki v tem letnem času že cvetijo in kjer se ti pod nogami motajo nič kaj sramežljive veverice in kjer v daljavi slišiš paritvene krike pavov (no, vsaj mislim, da je šlo za to ;)). V enem od parkov se nahaja tudi Grob neznanega vojaka (Tomb od the Unknown Soldier) - v čast med vojno padlim vojakom.
Tomb of the Unknown Soldier Warsaw
No, ker sem punca in si nisem mogla pomagati, pa sva skočila tudi v Arkadio - največji šoping center centralne Evrope - je bilo treba prebrskat njihovo, precej bolje založeno Sephoro.
Pa še rojstni dan sem imela - odličen izgovor! No, kot da me dragi ni dovolj presenetil ;)
Hvala, runkl :*
(PS: Shellac Wildifre :))
No, pa da ne pozabim na najpomembneje! AMA AMA - lačna res nisva bila, pa žejna tudi ne, zahvaljujoč pestri izbiri piva, žganja in ostalih dobrot. :)
Tale je bila pa dobra - sploh za dva gorenjčka - slovenčka :))
Sva vstopila v restavracijo (Polska Rozana - priporočam!), kjer naju je takoj premamil vonj po dobri hrani in so nama plašče shranili v garderobo. Iz leve je prihajala klavirska melodija - pa ne iz radia, kar v živo so igrali - na desni pa se je odprl pogled na goro slaščic (njihov butler ji je rekel Trolley of Sweets haha).
Tole sva si privoščila - njam - torta je bila pa tako dobra, da me preseneča, da mi jo je vsaj takle košček uspelo poslikat.
Vegan burger
Najstarejša slaščičarna v Varšavi s pestro zgodovino, ki se je vmes že parkrat preimenovala, čeprav trenutno nosi originalno ime; pa tudi orožje so včasih v njej švercali...
Cafe Kafka - sproščeno vzdušje, dobra hrana in KNJIGE! <3
Pizza Hut = happy Maja ^^
Kljub temu, da na netu prebereš res vse, od tega, koliko je v Varšavi kriminala, od tega, da se moraš pazit taksistov, določenih avtobusov in metrojev... na koncu ugotoviš, da se ni česa bat.
Poljaki so gostoljubni in pripravljeni pomagat (večkrat sva izgubljeno gledala na zemljevid in begala naokrog, pa so kar sami pristopili k nama) - če te zanima potepanje mestu z zgodovino in lepo, čeprav obnovljeno, arhitekturo, so povratne karte na Adrii kar poceni. :))
- Maja
